Energetsko učinkoviti sistemi tehničnega hlajenja
Pri sistemih tehničnega hlajenja se v skupni količini energije v računalniških centrih povprečno porabi do 45 odstotkov električne energije. Največje prihranke zato lahko dosežemo ravno na tem področju. Za to obstaja nekaj enostavnih priporočil:
- Uporabimo napredne hladilne sisteme hlajenja s podtalnico ali vsaj s prostim hlajenjem, ki omogočajo hlajenje brez delovanja kompresorskih enot pri ustrezno nizki zunanji temperaturi.
- Spremenimo delovno temperaturo v prostoru. V starih centrih je temperatura nastavljena na 20 do 22 stopinj Celzija. Lahko pa jo brez škode za opremo zvišamo na 27 ali 28 stopinj, kar pomeni tudi daljše delovanje brez uporabe zunanjih kompresorskih enot.
- Pravilno dimenzionirajmo hladilne sisteme in uporabimo naprave, ki so prilagojene delovanju v sistemskih prostorih.
V spodnji tabeli je prikazana poraba električne energije za različne vrste tehničnega hlajenja v centrih:
Ureditev pretoka zraka
Relativno enostavni ukrep za zmanjšanje porabe energije je vzpostavitev ustreznih delovnih pogojev v sistemskih in TK-omarah z izgradnjo zaprtega hladnega področja (zaprte hladne cone). Gre za koncept, kjer nad izpihom hladnega zraka med sistemskimi vrstami izgradimo zaprto hladno področje. S tem preprečimo mešanje hladnega in toplega zraka ter zagotovimo dodaten prepih pri strežnikih. Zaporo hladnega področja izvedemo z zapornimi elementi okrog sistemskih in TK-omar ter z zaporo (zapiranjem) praznih področij v njih. Pri tem je treba paziti tudi na zatesnitev vseh prehodov v dvignjenih tleh, razen predvidenih mest.
Preprost, a učinkovit ukrep je tudi krmiljenje hladilnih omar v redundantni izvedbi. S pravilno regulacijo hitrosti ventilatorjev v hladilnih omarah ter porazdelitvijo bremena med hladilnimi sistemi lahko prihranimo precej električne energije. Še posebej to velja pri prostem hlajenju, saj lahko zagotovimo prosto hlajenje pri bistveno višjih zunanjih temperaturah.